MOMBETY · IGRA IN SKUPNI ČAS
Vsaka zgodba odpira svet novih vprašanj
Kako s kakovostnimi knjigami, pogovorom in skupnim branjem razvijamo otrokovo radovednost, domišljijo in samostojno razmišljanje.
Za predšolske otroke in njihove starše · 10–15 minut skupnega branja · brez posebnih priprav
Predstavljajte si običajen večer. Otrok se stisne k vam, izbere svojo najljubšo knjigo in vas prosi, da mu jo ponovno preberete.
Morda ste jo ta teden prebrali že petkrat. Otrok pa znova opazi nekaj novega: majhno žival v kotu ilustracije, nenavaden izraz na obrazu pravljičnega junaka ali podrobnost, ki ste jo sami spregledali.
»Zakaj je to naredil?« vas vpraša.
In prav tukaj se začne nekaj dragocenega. Otrok začne razmišljati, povezovati dogodke, postavljati vprašanja in iskati svoje odgovore
01 / SKUPAJ BEREMO IN RAZISKUJEMO
Zakaj je skupno branje tako dragoceno?
- Razvijamo govor in besedni zaklad. Otrok spoznava nove besede ter se uči izražati svoje misli.
- Spodbujamo radovednost in domišljijo. Ob zgodbah raziskujemo različne možnosti in iščemo odgovore.
- Krepimo povezanost in razumevanje. Skupno branje ustvarja priložnosti za pogovor o občutkih in odnosih.
Majhen nasvet za starše
Med branjem otroku dovolite, da zastavlja vprašanja, komentira ilustracije ali predlaga drugačen konec zgodbe. Ni treba, da imamo vedno pripravljen pravilen odgovor. Pomembneje je, da skupaj razmišljamo in prisluhnemo njegovim idejam.
02 / KNJIGA KOT ZAČETEK POGOVORA
Najlepše zgodbe se nadaljujejo v pogovoru
1. VPRAŠANJA ODPIRAJO NOVA ODKRITJA
Med branjem se za trenutek ustavita ob zanimivi ilustraciji ali dogodku. Otroka vprašajte, kaj misli, da se bo zgodilo, zakaj je junak nekaj storil ali kako se počuti. Njegov odgovor naj bo začetek pogovora, ne preizkus znanja.
2. PRISLUHNIMO OTROKOVEMU POGLEDU
Če otrok zgodbo razume drugače kot vi, ga ne popravljajte takoj. Vprašajte ga, zakaj tako razmišlja. Morda je opazil podrobnost, ki ste jo spregledali. Prav takšni pogovori spodbujajo samostojno razmišljanje in razumevanje različnih pogledov.
01 / ODKRIVAMO ZGODBO
Kaj se bo zgodilo?
Med branjem se za trenutek ustavita in otroka vprašajte: »Kaj misliš, da se bo zgodilo naslednje?«
Naj pove svojo zamisel, tudi če je povsem drugačna od nadaljevanja zgodbe. Tako vadi predvidevanje, povezovanje dogodkov in izražanje svojih misli.
02 / RAZUMEMO JUNAKE
Kako se počuti?
Ob zanimivem dogodku otroka vprašajte: »Kako misliš, da se zdaj počuti junak? Zakaj?«
Pogovorita se o veselju, žalosti, strahu ali jezi. Otrok tako spoznava različna čustva in se uči razumeti tudi občutke drugih.
03 / RAZMIŠLJAMO DRUGAČE
Kaj bi naredil ti?
Ko se junak znajde pred težko odločitvijo, otroka vprašajte: »Kaj bi na njegovem mestu naredil ti?«
Prisluhnite njegovemu predlogu in ga vprašajte, zakaj se je tako odločil. Tako ga spodbujamo k iskanju rešitev, razmišljanju o posledicah in oblikovanju lastnega mnenja.
04 / ODKRIVAMO PODROBNOSTI
Kaj si opazil?
Skupaj si oglejta ilustracije in otroka vprašajte: »Kaj zanimivega si opazil na tej sliki?«
Morda odkrije drobno podrobnost, ki ste jo sami spregledali. Spodbudite ga, naj jo opiše in pove, zakaj se mu zdi pomembna. Tako razvija pozornost, opazovanje in sposobnost povezovanja informacij.
05 / USTVARJAMO NOVE ZGODBE
Kako bi se zgodba končala po tvoje?
Ko skupaj prebereta zgodbo, otroka vprašajte: »Bi si ti izmislil drugačen konec?«
Naj pripoveduje, riše ali si izmisli nove dogodivščine knjižnih junakov. Tako razvija domišljijo, ustvarjalnost in sposobnost pripovedovanja.
3. OTROK POSTANE PRIPOVEDOVALEC
Povabite otroka, naj vam zgodbo pripoveduje s svojimi besedami. Lahko izbere najljubši prizor, spremeni potek dogodkov ali si izmisli povsem novega junaka. Pri tem ga ne prekinjajte zaradi napak. Pomembno je, da dobi priložnost za izražanje svojih misli in domišljije.
PRIMER POGOVORA MED BRANJEM
»Mami, jaz mislim, da zmaj ni hudoben. Mogoče je samo žalosten, ker nima prijateljev.«
Otrokov odgovor je lahko drugačen od našega. Namesto popravljanja ga vprašajmo: »Zakaj tako misliš?«
4. ZGODBA SE NADALJUJE TUDI PO BRANJU
Ko zapreta knjigo, naj se zgodba ne konča nujno tudi v otrokovi domišljiji. Morda bo želel narisati najljubši prizor, se igrati pravljičnega junaka ali vam naslednji dan zastaviti novo vprašanje. Pustite mu, da zgodbo raziskuje v svojem tempu.
03 / KNJIGE ZA MALE RAZISKOVALCE
Kako izbrati knjigo za svojega otroka?
3–4 leta
Skupaj izbirajta slikanice z zanimivimi ilustracijami, ponavljanjem in preprostimi zgodbami. Otroka povabite, naj poimenuje predmete, opisuje dogajanje in ugiba, kaj se bo zgodilo naslednje.
5–6 let
Ponudite zgodbe z zanimivimi junaki, različnimi čustvi in nepričakovanimi dogodki. Otroka spodbujajte, naj razmišlja o odločitvah junakov, išče drugačne rešitve in pripoveduje svoje različice zgodb.
Starost je le orientacija. Pri izbiri knjig upoštevajmo predvsem otrokovo zanimanje, razvoj in razumevanje zgodbe. Nekateri otroci uživajo v daljših pripovedih, drugi raje raziskujejo ilustracije ali večkrat poslušajo isto pravljico. Najpomembneje je, da jim branje predstavlja veselje in priložnost za skupno odkrivanje.
Zakaj je kakovostna knjiga več kot le zgodba?
Kakovostna otroška knjiga ne ponuja vedno preprostih odgovorov. Otroka lahko preseneti, nasmeji ali spodbudi, da začne razmišljati o ravnanju junakov, njihovih občutkih in različnih možnostih.
Posebej dragocene so zgodbe, ki otroku dopuščajo lastno razlago. Ilustracije lahko razkrivajo podrobnosti, ki jih besedilo ne omenja, junaki pa se včasih odločijo drugače, kot bi se mi.
Prav takšne knjige odpirajo prostor za vprašanja, domišljijo in pogovor. Pri tem pa ne pozabimo: tudi smeh, zabava in veselje do branja imajo svojo vrednost.
DOBRA KNJIGA · VELIKA ODKRITJA
Kako prepoznamo kakovostno slikanico?
Kakovostna slikanica otroka vabi k raziskovanju, ne le k poslušanju. Njene ilustracije dopolnjujejo zgodbo, junaki imajo svoje želje in občutke, dogodki pa odpirajo prostor za vprašanja.
Pri izbiri opazujmo, ali zgodba spodbuja radovednost, domišljijo in pogovor. Pomembno je tudi, da je primerna otrokovemu razumevanju in zanimanju.
Dobra knjiga ne potrebuje vedno nauka ali srečnega konca. Včasih je njena največja vrednost prav v vprašanju, o katerem se z otrokom pogovarjamo še dolgo po branju.
Štiri slikanice, ki vabijo k razmišljanju
1. Pasje poletje – Gaja Kos
Ali lahko ilustracije pripovedujejo drugačno zgodbo kot besedilo? Prav s tem se poigrava slikanica Pasje poletje, ki jo je napisala Gaja Kos in ilustrirala Ana Zavadlav.
Otroka vabi k pozornemu opazovanju, primerjanju in odkrivanju podrobnosti. Ob njej se lahko pogovarjamo o tem, da različni ljudje isto dogajanje včasih razumemo drugače.
Vprašanje za malega bralca: »Kaj si opazil na ilustraciji, česar v besedilu nismo slišali?«
Več o knjigi – Mestna knjižnica Ljubljana
2. Zgornja stran – Canizales
Kaj se zgodi, ko svet pogledamo z druge strani?
Slikanica Zgornja stran pripoveduje o levu, ki uživa na vrhu, medtem ko druge živali opravljajo delo zanj. Ko se majhen kolibri odloči, da je čas za spremembo, se razmerja obrnejo.
Posebnost knjige je, da jo med branjem tudi fizično obračamo. Otroka tako spodbuja k razmišljanju o pravičnosti, sodelovanju in različnih pogledih na isto situacijo.
Vprašanje za malega bralca: »Ali bi bilo pravično, da bi bil vedno nekdo zgoraj, drugi pa spodaj? Kaj bi predlagal ti?«
Več o knjigi – Mestna knjižnica Ljubljana
3. Očka, me slišiš? – Žiga X. Gombač
Kako se počuti otrok, kadar mu želimo prisluhniti, a nas vedno nekaj zmoti?
V slikanici Očka, me slišiš?, ki jo je napisal Žiga X. Gombač in ilustriral Igor Šinkovec, deček Tine komaj čaka, da očetu pripoveduje o svojih doživetjih v vrtcu. Toda očka je ves čas zaposlen. Tine zato išče način, kako pritegniti njegovo pozornost.
Duhovita in ganljiva zgodba nas spomni, kako dragoceni so trenutki, ko otroku namenimo svojo pozornost. Posebej zanimive so ilustracije, ki del zgodbe pripovedujejo tudi brez besed.
Vprašanje za malega bralca: »Kako misliš, da se je počutil Tine, ko ga očka ni poslušal? Kaj bi ti naredil na njegovem mestu?«
4. Vsi se bojijo žabona Jona – Ivan Mitrevski
Ali je nekdo res strašen samo zato, ker se ga drugi bojijo?
V slikanici Vsi se bojijo žabona Jona spoznamo slabovidnega in zelo lačnega žabona, ki na svoji poti srečuje različne gozdne živali. Zaradi nenavadnih srečanj nastane humorna zgodba, ob kateri se lahko vprašamo, ali je prvi vtis o nekom vedno pravilen.
Knjiga ponuja izhodišče za pogovor o strahu, nesporazumih in razumevanju drugih.
Vprašanje za malega bralca: »Zakaj misliš, da so se živali bale Jona? Ali so imele za to dober razlog?«
Več o knjigi – Mestna knjižnica Ljubljana
Pet srčkov za pet malih bralnih občutkov
Ko skupaj prebereta knjigo, otroka povabite, naj pobarva od enega do petih srčkov glede na to, kako zelo mu je bila zgodba všeč.
Srčki niso ocena kakovosti knjige in niso tekmovanje. Predstavljajo le otrokov osebni vtis. Morda bo danes pobarval vseh pet, ob naslednjem branju iste zgodbe pa samo tri. Tudi to je povsem v redu.
Pomembnejši od števila srčkov je pogovor, ki sledi: »Kaj ti je bilo najbolj všeč?«, »Te je kaj presenetilo?« ali »Kaj bi si želel drugače?«
Tako otrok postopoma spoznava, da ima pravico do svojega mnenja in da lahko o njem tudi pripoveduje.
Bi želeli otrokove bralne dogodivščine spremljati tudi doma? Za vas smo pripravili brezplačni MomBety bralni koledar za 3 mesece, v katerega otrok zapisuje prebrane knjige, barva srčke in ohranja spomine na najljubše zgodbe.
Koledar lahko natisnete in ga začnete uporabljati kadar koli v letu.
Prenesi brezplačni bralni koledar
VSAKA ZGODBA JE ZAČETEK NOVEGA ODKRITJA
Za skupno branje ne potrebujemo popolnega trenutka ali posebnega načrta. Včasih je dovolj ena slikanica, nekaj radovednih vprašanj in pripravljenost, da otroku zares prisluhnemo.
Naj bodo knjige del vajinega vsakdana, zgodbe pa priložnost za smeh, bližino in skupno raziskovanje sveta. Kajti vsaka prebrana zgodba lahko odpre novo vprašanje – in prav v teh vprašanjih se pogosto skrivajo najlepša odkritja.